Skica k spomeniškemu značaju stavbe nekdanje Bőlcseve lekarne v Murski Soboti
Historiat lekarniške dejavnosti v Murski Soboti sega v čas pred formiranjem rajnke avstro-ogrske monarhije, namreč v leto 1842, ko so tu ustanovili prvo lekarno. Ob izteku 19. stoletja, leta 1894, je soboško lekarno pridobil Béla Bölcc in dobri dve leti za tem zastavil novogradnjo soboške mestne lekarne v Glavni ulici (madž. Fö utca). Zasnovo enonadstropne stavbe je zaupal žal po imenu neznanemu arhitektu, čigar slogovna zagledanost v historistično arhitekturo se razodeva v domala vsaki nadrobnosti stavbe nekdanje Bölcseve apoteke.
Zasnoval jo je kot enonadstropno meščansko hišo, katere večji del pročelja je obrnjen na širok prospekt sprva Glavne ulice, med vojnama Aleksandrove, po 2. vojni Titove in danes Slovenske ceste. Ključne označevalce historističnega oblikovanja prepoznamo v rustificiranem pritličju, ki z manjšimi kletnimi odprtinami in okni narekuje osno parcelacijo. Lepo profiliran zidec določa nivo nadstropja, ki ga znotraj podolžno stiliziranih faset odlično dopolnjujejo bogato profilirani okenski okvirji, ki jih po horizontalni osi izmenjaje v razmerju 2>1 krasijo ravni in polkrožni zaključki. Podstrešni venec je bogato profiliran z gostim frizom konzol.
V prirezani stranici in ožjem delom stavbnega trakta je diagonalno na ulico izoblikovan reprezentativni vhod v poslopje. Prvina, ki jo je najti v nasproti postavljeni, sicer imenitni secesijski zgradbi nekdanje hranilnice, na koncu ulice pa kot vstopno partijo v svojčas družabno središče Sobote, t. i. kazino in hotel Dobray, današnjo Zvezdo, in še drugje. Podoba prirezanega vogala v stavbo, kakršnega pač še lahko spoznavamo domala v vseh manjših ali večjih mestih 19. in zgodnjega 20. stoletja na zahodnem panonskem robu. Reprezentančni del pročelja v pritličju členi portal, nad katerim se v višini nadstropja pne lep, na volutasti konzoli oprt kamniti balkon. Proporci balkonskih vrat seveda pričajo o reprezentativnosti prostora, piano nobila (bel étage) za njim. In kot strešna krona vrh vogalnega čela se med dvema pravokotnima blokoma z dekorativnimi zaključki bohoti balustradni niz.
Iz širšega dela pročelja se za nekoliko izstopajočim rizalitnim delom še razkriva nekdanji funkcionalni portal. V strešni partiji ga ravno tako kot pri glavnem vhodu krasi kamnita balustrada. Skozenj oz. skoz vežo (haustor) se je namreč prišlo na dvorišče. Izvirna podoba notranjščine se je do danes povsem izgubila, le volumni prostorov in avtentično ohranjen stopniščni del dajejo slutiti pristno razsežnost.
Pravzaprav zgledno, povsem v skladu z načeli progresivnega varovanja spomeniškega značaja, so že urejeni kletni prostori z lepo razvidnim opečnim obokanjem in močnimi traverzami. Odlike historistične arhitekture so na pročelju dobro razpoznavne in prej ko slej pričajo o ambicioznosti prvega lastnika, vsekakor pa se ta nota lepo podaja tudi sedanjim, ne glede na zdajšnjo ali morebiti prihodnjo funkcijo. Zaželimo pa si lahko le, da bo v njej kmalu zaživela taka dejavnost, ki bo to kulturnozgodovinsko danost tržila kot presežek!
dr. Janez Balažic
